Strah pred boleznijo in dr.Google
»Doktor Google« ni zdravnik
Še nikoli nismo imeli na dosegu roke toliko informacij o zdravju in boleznih, kot jih imamo, odkar deluje internet. A kje je meja med izobraženostjo in obsedenostjo s počutjem?
Spletna hipohondrija ali Kiberhondrija nastopi v trenutku, ko začnemo pred računalnikom preživljati neskončno število ur, da bi prepoznali simptome svoje bolezni, ki jih pozneje v glavi preoblikujemo v najbolj črne scenarije. Izraz se je prvič pojavil okoli leta 2000, in čeprav ne gre ne za sindrom ne za bolezen, je spletna hipohondrija pojav, ki postaja vse pogostejši in pomembnejši. Spletna hipohondrija še ni uradno priznana, a njene simptome, kot sta nenehno klikanje in preverjanje zdravja, je treba vseeno jemati resno: “Spletna hipohondrija je pojav, ko posameznik preučuje neki simptom ter zraven doživlja tesnobo, strah in paniko, na koncu pa konča z mislijo, da je podlegel resni bolezni, in to samo na podlagi informacij, ki jih je dobil na spletu.”
Začarani krog se nadaljuje, ko se “bolniku” posreči, da pravilno ugotovi nekaj simptomov svojega stanja, kar jemlje za pozitivno znamenje, da je na pravi poti in da ima gotovo tudi vse preostale simptome, svoj vrhunec pa doseže, ko “bolnik” sam sebi postavi diagnozo in meni, da ne potrebuje zdravnika. To ima lahko negativne posledice, saj tudi brskanje po tisoč spletnih straneh ne odtehta obiska oziroma pregleda pri zdravniku, ki bo postavil diagnozo.
Prav je, da se ljudje tudi sami izobražujemo in si izmenjujemo mnenja na forumih, a ohraniti moramo zdravo mero preudarnosti, saj kroži nepregledno število informacij, ki so lahko nastale tudi samo na podlagi osebne izkušnje, ne pa stvarnih dejstev. Za pravilno diagnozo in poznejše zdravljenje je vsekakor treba obiskati osebnega zdravnika, ne glede na to, da ste kar sami pridobili »google diagnoze« od »doktorja Googla« NIKOLI ne uporabljate spleta kot nadomestilo za obisk pri zdravniku.
Če ste pogosto v skrbeh za svoje zdravje in zaradi tega veliko časa preživite na internetu (oziroma imate na sumu, da to počne vaš sorodnik), preverite, ali ste šli v svojih prizadevanjih za dobro počutje predaleč:
Pogosti znaki;
– osredotočite se samo na najbolj črne scenarije, ki jih prinaša bolezen,
– na podlagi nekaj splošnih simptomov si določite strašno diagnozo,
– med “Priljubljenimi” imate shranjene zgolj zdravstvene spletne strani,
– ni bolezni, ki jo imate vi ali vaši najbližji, o kateri se še niste izobrazili na spletu
– prek Facebooka primerjate svoje počutje s počutjem prijateljev,
– k zdravniku pridete s tiskanim gradivom, ki ste ga zbrali na spletu o svoji bolezni,
– nočete sprejeti preprostih diagnoz, čeprav se kar naprej ponavljajo (včasih je glavobol samo glavobol),
– grabi vas panika, da ste kot tempirana bolna bomba, ki jo lahko vsak hip raznese,
– še slabše se počutite, ko niste za računalnikom,
– ne berete več elektronske pošte, ne odgovarjate nanjo, ne iščete več drugih informacij na spletu, le tiste, povezane z boleznijo
Razumeti morate, da “Doktor Google” ni zdravnik.
Pomoč s hipnozo
Tudi pomoč s hipnozo ne more in ne sme nadomestiti zdravniškega pregleda in zdravniškega zdravljenja.
Je pa hipnoza eno izmed zelo učinkovitih orožji za premagovanje te motnje. Deluje namreč na dva načina. Prvič lajša oz odpravlja simptomatiko anksioznosti in drugič hipnoterapija odpravlja tudi tiste vzroke anksioznosti, ki so globoko podzavestnega značaja.
Izboljšanje počutja s hipnozo oziroma v stanju transa je proces, ki stoji za izrazom hipnoterapija. V spremenjenem stanju zavesti, v transu, smo zaradi globoke telesne sproščenosti in spremenjenega ritma možganskih valov dojemljivi za stik z najglobljimi psihičnimi zapisi – spomini, prepričanji, čustvenimi odzivi. Šele spreminjanje teh nam lahko prinese resnično spremembo.
Zaradi globoke sprostitve, ki jo spremlja alfa ritem možganskih tokov, smo dovzetni za terapevtove sugestije, to so sporočila s terapevtskim učinkom glede na težavni položaj.
Ko je nevarnost enkrat ozaveščena se tesnoba enostavno spremeni le še v strah, s tem pa se veliko lažje soočamo in ga odpravimo. Kronična tesnoba je na ta način velikokrat popolnoma odpravljena.
Številni začnejo razmišljati o sebi in o svojem življenju na povsem nov način o katerem so nekoč le premišljevali ali želje po njih v svoji tesnobi in stiski celo potlačili v podzavest.